ADERGAS
Samostan Velesovo
Prvotni ženski dominikanski samostan so ustanovili oglejski patriarhi leta 1238. Ob turškem napadu leta 1471 je bil močno poškodovan.Sedanjo obliko je dobil med 1732 in 1771 letom, ko so ga obnovili po načrtih C. Zullianija. Jožef II. Ga je 1782 ukinil in v njem je bila vojaška bolnišnica, pozneje pa sedež gosposke. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so stanovanja, šola in župnišče.
Cerkev Marijinega oznanjenja
Leta 1238 je ob tej kapeli nastal samostan Dominikank. To baročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrjskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki ima svoje stalno mesto v glavnem oltarju med tronom in tabernakljem. Je najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Na koru visijo štiri slike Marijinega življenja, ki so delo slikarja Valentina Metzingerja, pod cerkvijo pa se nahajajo znamenite „katakombe".
APNO
Znamenje sredi vasi
Ostanki tabora
AMBROŽ
Podružna cerkev
Spominska plošča
Spominska plošča na planinskem domu
KRIŠKA PLANINA IN PLANINA JEZERCA
Spominsko obeležje
Spomenik
LAHOVČE
Cerkev sv. Florjana
Cerkev sv. Florijana v Lahovčah se v starejših virih ne omenja, čeprav je bila vas naseljena že v antiki. Gotski prezbiterij je izgubil svoje notranje značilnosti leta 1649, ko so ga baročno obokali, zunanje pa pred nekaj leti. Baročna ladja je bila leta 1698 na novo postavljena in obokana. V cerkvi sta dve sliki Štefana Šubica v atikah stranskih oltarjev, ostala oprema pa je novejša.
CERKLJE NA GORENJSKEM
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Župnijska cerkev Marije vnebovzete je največja cerkev v cerkljanski občini. Stoji na dominantnem mestu v središču vasi, kjer je po mnenju zgodovinarjev prva cerkev stala že v 9. stoletju. V začetku 13. stoletja sta ob Marijini cerkvi stali še manjši cerkvi, in sicer cerkev sv. Tomaža in cerkev sv. Mihaela. Slednja naj bi se domnevno porušila ob potresu leta 1511, ki je Cerklje močno prizadel. Tomaževo kapelo pa so podrli hkrati s staro Marijino cerkvijo. Glavni oltar te cerkve je eno najbogatejših poznobaročnih stvaritev na Gorenjskem.
Avtor tega ni znan, plastike pa so delo mojstra, ki se je zgledoval pri Francescu Robbu . Delavniška varianta trona glavnega oltarja je slika Leopolda Layerja Marijino vnebovzetje.Tudi sv. Uršula in sv. Notburga na zadnjih stranskih oltarjih sta Layerjevi . Križev pot in slika nadangela Mihaela v zadnjem desnem stranskem oltarju sta delo domačina Ivana Franketa. Freske na kupolah prezbiterija in ladje pa so delo Matije Koželja.
Hribarjeva vila s spominsko sobo
Nasproti župnijske cerkve Marije vnebovzete stoji secesijska Hribarjeva vila. Tu je letoval dolgoletni ljubljanski župan I. Hribar. Hribarjeva vila se ne uporablja v turistične namene. Osrednji del vile, spominsko sobo in park upravlja Gorenjska banka, v glavnem za lastne potrebe.
Spomenik skladatelja Davorina Jenka
Pred danes stoječo novejšo cerkvijo Marije vnebovzete je doprsni spomenik skladatelju Davorinu Jenku, delo L. Dolinarja, ki izhaja iz Plečnikove šole.
Borštnikova hiša in spominska plošča Ignacija Borštnika
Obelisk, spomenik žrtvam vojne
Pokopališče, vhodni del in kapela delo Jožeta Plečnika
Spomenik 1. svetovne vojne ob cerkvi
Barletova hiša
Spominska plošča na pročelju gasilskega doma
Staro vaško jedro
Spominski park
ČEŠNJEVEK
Grad Strmol
Od dvanajstih srednjeveških dvorcev na območju današnje cerkljanske občine je grad Strmol edini, ki se je ohranil vse do danes. Po nastanku spada med najstarejše gradove naokoli. Če se danes peljemo po cesti, ki povezuje vasi Češnjevek in Dvorje, lahko pod obronkom cerkljanskega gozda zagledamo njegovo veličastno podobo. Grad se prvič omenja v 13. stoletju, čeprav podatki o njegovem nastanku niso zanesljivi. Do danes se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, kot prvi pa se omenjajo gospodje Strmolski, ki so v zgodovini Cerkelj prisotni do konca 14. stoletja. Pod gradom je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je služil kot ščit pred vpadi Turkov, danes pa pod njim najdemo umetno zasnovano jezerce. Grad je lepo ohranjen in služi kot protokolarni objekt RS.
Cerkev sv. Duha
Cerkev sv. Duha v Češnjevku je bila pozidana leta 1833 in je ena mlajših v cerkljanski občini. Prvotna cerkev je bila pozidana leta 1535, od katere pa je ostal samo zvonik. Vsi trije oltarji so delo domačina Aleša Janežiča, vendar pa je bil glavni kasneje predelan.
DVORJE
Podružnična cerkev sv. Miklavža (Nikolaja)
Današnja cerkev svetega Miklavža v Dvorjah je nastala leta 1755, čeprav se prvič omenja že okoli leta 1485. Glavni oltar je nastal v preteklem stoletju, od starega pa je ostala slika sv. Miklavža med 14 pomočniki v sili baročnega slikarja Antona Čebeja. Cerkev se ponaša tudi s slikami slikarja Metzigerja. Stranska oltarja iz leta 1656 sta najstarejša v občini in sta prišla sem iz stare velesove cerkve, ko so jo leta 1765 podrli.
Spomenik skladatelju Davorinu Jenku
GRAD
Cerkev sv. Helene
Sedanja stavba cerkve sv. Helene v Gradu je bila pozidana leta 1640, kasneje pa je bila še večkrat prezidana. V virih se sicer prvič omenja leta 1494, vendar je verjetno stala že prej, kajti v zvoniku je vzidan kamen z letnico 1426. Glavni oltar je iz leta 1701, stranska dva pa je leta 1859 izrezljal Aleš Janežic.
KRVAVEC
Kapela Marije Snežne
Kapelo Marije Snežne na Krvavcu je v letih 1927 -1929 postavil Aljažev klub iz Ljubljane. Postavljena je v alpskem stilu po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kasneje je prešla v pristojnost cerkljanske župnije.
PŠATA
Cerkev sv. Marije Magdalene
Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1738, v času, ko je bila Pšata vključena v komensko župnijo in je bil tam vikar Lahovec Andrej Rogelj. Kdaj je bila zgrajena prva cerkve sv. Marije Magdalene na Pšati, nam ni znano. V spomin na malteški red je na levi strani prezbiterija vzidan malteški grb, na desni pa grb rodbine baronov Testefaratov, katere član Franciscus Petrus je bil takrat komendator. Peter Pavel Glavar pa je kasneje dal vzidati še ploščo, ki priča, da je bila cerkev leta 1752 posvečena. Avtor glavnega oltarja ni znan, stranska dva pa je izdelal M. Peternel. Križev pot je Layerjev, vendar so nekatere slike močno "popravljene".
SIDRAŽ
Spomenik
Znamenje pred vasjo
Znamenje v vasi
STIŠKA VAS
Podružnična cerkev sv. Križa
Srednjeveško cerkev sv. Križa v Stiški vasi, ki je stala sredi vasi, so 1751 podrli in na bližnjem gričku pozidali sedanjo. Iz tega časa je glavni oltar neznanega avtorja, slika v njem pa delo Jožefa Goetzla. V niši na desni strani je skupina Pieta, ki je eno najlepših kiparskih v občini. Kaže na bližino kiparja Petra Janežica. Nekdaj je stala v stari farni cerkvi v oltarju Bratovščine Žalostne Matere Božje.
Znamenje ob stari poti proti Stiški vasi
SPODNJI BRNIK
Cerkev sv. Simona in Jude
Cerkev Simona in Jude na Spodnjem Brniku se prvič omenja leta 1511, ko je bila posvečena in hkrati tudi povečana. Njena prednica naj bi na istem mestu stala že v zgodnjem srednjem veku. V stranskih oltarjih sta sliki sv. Jederta in sv. Urbana avtorja Leopolda Layerja.
SVETI LENART
Podružnična cerkevsv. Lenarta na Rebri
Cerkev sv. Lenarta na Rebri se omenja že leta 1499. Stoji na samem med zgornjim delom vasi, ki se imenuje Jagošci, in spodnjim, z imenom Senožeta. Cerkev je bila večkrat prezidana, zadnjič v preteklem stoletju. V njej je en sam oltar iz 18. stoletja.
Leseno znamenje na kozolcu
ŠENTURŠKA GORA
Znamenje pred hišo
Podružnična cerkev sv. Urha
Cerkev sv. Urha na Šenturški Gori je bila zgrajena okoli leta 1368. Zadnjič so jo povečali preden je postala samostojna duhovnija leta 1764. V Valvasorjevem času je imela dva oltarja, danes pa v njej najdemo kar tri. V cerkvi so tudi orgle Petra Rumpla in slike S. Ogrina.
Stavba župnišča
Znamenje v vasi
Znamenje pred hišo
Znamenje ob vodnjaku
Dve spominski plošči
Pokopališče z grobovi pomembnih Slovencev
ŠMARTNO PRI CERKLJAH
Podružnična cerkev sv. Martina
Na prostoru, kjer danes stoji cerkev sv. Martina v Šmartnu, je že v pozni antiki stala starokrščanska cerkev. Tudi v zgodnjem srednjem veku je tu stala cerkev, vendar se pisno omenja šele leta 1387. Ljudsko izrocčlo pravi, da je bila pri sv. Martinu nekdaj fara, vendar tega ne potrjuje noben pisni vir. Glavni oltar je delo Aleša Janežica (1850), stranska dva pa Petra Janežica (1769). Fresko na slavoloku je naslikal Brničan Janez Mežan.
Cerkev sv. Štefana
Cerkev sv. Štefana na Štefanji Gori je ena najstarejših v občini in je bila zgrajena okoli leta 1132, ko se omenjajo posestva in dvorci "na gori sv. Štefana na Kranjskem". "Svetega Štefana kapela" se omenja tudi leta 1407, na novo pa so jo pozidali 1604. Sedanja stavba je iz leta 1805, ker je prejšnjo uničila strela. Avtor glavnega oltarja ni znan, stranska dva pa sta delo Aleša Janežica.
Grob, obeležje
ZALOG
Cerkev sv. Matije
Cerkev sv. Matije v Zalogu se omenja precej pozno. Leta 1666 so na mestu prejšnje pozidali ali samo prezidali sedanjo stavbo, saj je prezbiterij zagotovo precej starejši od ladje. V notranjosti sta posebej zanimiva stranska oltarja neznanega avtorja, glavni pa je manj pomembno kamnoseško delo. Križev pot neznanega avtorja je nekdaj krasil tunjiško cerkev. V zvoniku poje najstarejši zvon ljubljanske nadškofije, ulit davnega leta 1434. Na južni zunanji steni je baročna freska sv. Krištofa.
ZGORNJI BRNIK
Cerkev sv. Janeza Krstnika
Staroslovenski grobovi, ki so bili izkopani v bližini cerkve sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, nam pričajo, da je na mestu sedanje cerkve njena prednica stala že v zgodnjem srednjem veku. Odkriti so bili tudi ostanki gotskega prezbiterja. Cerkev se prvič omenja šele v 15. stoletju, od nje pa sta se ohranila le zvonik in sklepnik stropa, vzidan v zunanjo steno prezbiterja. Današnja stavba je bila postavljena leta 1742, v njej pa so trije znameniti oltarji domačega kiparja Petra Janežiča. Glavni je iz leta 1759, stranski pa iz leta 1762. Oljna slika v tronu glavnega oltarja je delo domačina Ivana Franketa. Freske štirih cerkvenih očetov na oboku je naslikal Matija Koželj. Na koru stojijo orgle z desetimi registri, delo orglarja Petra Rumpla.
