Leto 2004 je za cerkljanske občane zelo pomembno, saj je jubilejno leto, v katerem se spominjamo 850-letnice prve pisne omembe središča našega ozemlja, ki je bilo pri Marijini cerkvi v Cerkljah. Ozemlje, ki je bilo podrejeno, je bilo v začetku zelo veliko, saj je imela vsa gorenjska ravnina vzhodno od Save do meje s Štajersko samo dve farni središči: Cerklje in Mengeš. Zgodovinske okoliščine so odločile, da je cerkljanska tudi prva pisno izpričana in dokazana na levem bregu Save. Listina, ki je bila napisana leta 1156, nam sporoča o dogodku, ki se je zgodil med leti 1147 in 1154.
Velesovski vitez Mainhalm je bil v andeški službi v Istri umorjen in pripeljali so ga v domačo faro v Cerklje, da ga slovesno pokopljejo. Po pogrebu je njegov stric Mainhard Schabab iz Kokre, ministerial grofa Bertolda II. Andeškega, v Mainhalmov spomin in odpuščanje svojih grehov pred pričami ponovil svojo že pred več leti opravljeno obdaritev vetrinjskega samostana. Med pričami je zapisan Richerus plebanus de sancta Maria, kar pomeni Riher župnik pri sveti Mariji. Ker so vse Mariji posvečene fare na Gorenjskem nastale veliko kasneje, ni dvoma, da gre za najstarejšo – za cerkljansko. Isti Richerus je imenovan kot župnik pri sv. Mariji tudi devet let kasneje, ko je izvoljeni patriarh oglejski Voldorik podeljeval krstne in pogrebne pravice njegovi podružnici sv. Marjete.
Fara je bila v tistem času versko, kulturno in gospodarsko središče nekega prostora. Bila je tudi edina kohezivna sila, ki je povezovala naselja in ljudi nekega ozemlja in jim dajala občutek pripadnosti. Ker je bilo omenjeno obdarovanje civilni dogodek in listina civilnopravni dokument, zato znamenite obletnice ne praznujejo le vse tri fare kot praznik svoje matere, ampak upravičeno vsi ljudje dobre volje, ki jim skupne korenine kaj pomenijo. Posebno je praznovanju zavezana občina, ki je z današnjim obsegom vsa znotraj meja zgodovinske prafare in zato na nek način tudi njena dedinja. Poleg občine je praznovanju zavezana tudi šola, ki je dolžna gojiti zavest pripadnosti skupnosti, iz katere izhajamo, in zgodovinski spomin uskladiti z zgodovinskimi dejstvi.
Če nam je zgodovina namenila eno osrednjih mest v gorenjski srednjeveški zgodovini, je naša naloga, da svojo preteklost spoznavamo in cenimo, da ne bomo z neznanjem o njej že v sedanjosti zapravili svojo prihodnost.
Janez Močnik
