DAVORIN JENKO *1835 v Dvorjah,+1914 v Ljubljani, kjer je pokopan.
Še preden je končal pravo na Dunaju, je že slovel kot dirigent in skladatelj. Zato so mu ponudili službo na skrajnem vzhodu Avstroogrske, v Pančevu. Po nekaj letih zborovodskega dela je postal kapelnik in skladatelj Srbskega narodnega gledališča, kjer je ostal do upokojitve. Pokoj pa je preživljal v Sloveniji, v Ljubljani in Cerkljah.
Večino slovenskih del je napisal v času študija na Dunaju. Posebej so znane: Lipa zelenela je, Blagor mu, ki se spočije in Naprej zastava slave, ki je kmalu postala slovenska narodna himna. Med prvimi je na Slovenskem pisal samospeve, posebej so pomembni tisti, ki jih je - tudi med prvimi - pisal na Prešernova besedila. Med bivanjem v Beogradu je komponiral predvsem na srbska besedila za gledališče, postavil pa je tudi temelje srbski zborovski glasbi.
Izdal je naslednje zbirke:
- Slovenske pesmi za čveterospev, dvospev, samospev in glasovir
- Slovenkam
- Fr. Prešernove pesmi
- Srbske, hrvatske in slovenske pesmi za moški zbor
- Srbske, hrvatske in slovenske pesmi
