Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je po dveh letih premora zaradi covida drugo julijsko soboto organiziralo 23. Krvavško konjenico, ki se je je udeležilo rekordnih 171 konjenikov, med njimi je bilo 68 deklet in kar 23 kočijažev z različnih koncev Slovenije. Zbor udeležencev Krvavške konjenice je bil pri Nogometnem centru Velesovo. Na konjenici sta bila tudi mladoporočenca Manca in Borut Martinčič iz Tržiča.
Že dan prej, v petek, so člani Konjeniškega društva Krvavec Cerklje položili venec in cvetje ter prižgali sveče k spominskemu znamenju v Poženiku, kjer je pred sedemnajstimi leti tragično preminil mladi udeleženec konjenice Davorin Čeh iz Spuhlje pri Ptuju.
Pred začetkom 23. pohoda krvavške konjenice, ki jo je vodil Janez Glastovec z Zgornjega Brnika, je pred nogometnim centrom Velesovo udeležence pozdravil stotnik Darko Kepic ter vsem zaželel srečno in varno pot. Še posebej se je zahvalil vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi najbolj obiskane prireditve do sedaj. Tokrat je bilo pod Krvavcem kar 217 konj. Vsi udeleženci konjenice so prejeli spominske majice Konjeniškega društva Krvavec Cerklje, za spominske majice in prigrizke za konjenike pa so skrbele Lucija, Darja, Maja, Nastja, Veronika in Mateja.
Letos konjenica po poteh Cerkljanske občine
Trideset kilometrov dolga pot je letos konjenike vodila izpred Nogometnega centra oziroma gostinskega lokala Bar Kantina v Velesovem skozi Praprotno Polico do Fazanerije, kjer je bil prvi od petih postankov, nato pa mimo gradu Strmol skozi vasi Dvorje, Grad, Šmartno, mimo cerkve sv. Martina, zaselka Prenje, Viševco, Cerkljansko Dobravo, kjer so konjeniki poskušali jedi z žara, konji pa so se odpočili, nato so pot nadaljevali nazaj skozi Zalog, Zgornji Brnik do Fazanerije pri Vašci v Velesovo, kjer je bilo pri baru Kantina pri Nogometnem centru družabno srečanje. Na poti je odmevala tudi harmonika Blaža Pipana in kitara Boštjana Križaja.
Za pijačo in jedačo na poti sta skrbela Tim Jerič in Jakob Drobne, zagotovljena je bila zdravstvena oskrba – nad konjeniki pa je vseskozi bdel reševalec in gasilec PGD Cerklje, Jaka Žagar.
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje deluje že štiriintrideset let
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je bilo ustanovljeno pred 34 leti in sicer 24. julija 1998.leta, ki mu predseduje dolgoletni in prizadevni predsednik Anton Gubanec. Najpomembnejše aktivnosti v društvu sta Krvavška konjenica in na Štefanovo Blagoslov konj na Štefanji Gori pod Krvavcem ( 748 mnv). Udeležujejo pa se tudi drugih srečanj konjenikov po Sloveniji.
Tudi letos na konjenici ni manjkal Franci Rifel iz Ždinje vasi pri Novem mestu, sicer lastnik hotela Dolenc, ki se je udeležil čisto vseh 23 konjenic. Bil je navdušen nad gostoljubjem in organizacijo pohoda ter urejenostjo krajev ob poti po cerkljanski občini. Na 23.Krvavški konjenici pa sta bila tudi mladoporočenca iz Tržiča, Manca in Borut Martinčič, oba tudi konjenika, ki sta se poročila preteklo soboto.
Najstarejši letošnji udeleženec je bil z zapravljivčkom in parom lepih rjavih konj 90-letni Janez Kalan iz Šenčurja, najmlajši udeleženec pa desetletni Miha Kepic iz Dvorij z vprego ponijev, na vozu pa je imel prijatelje. Letošnje konjenice se je udeležilo tudi devet članov Konjeniškega društva Martin Krpan Bloke in Društva prijateljev konj Višnja Gora, štiričlanska družina Lekše iz Grobelj pri Šentjerneju, večkrat pa je bil na konjenici z dvovprego Andrej Jerman iz Repenj pri Vodicah. Na konjenici je bila tudi ekipa iz Šentjerneja na čelu s Francijem in Maticem Gregoričem ter Andrej Turk s sestrično Tjašo in prijateljem iz Mirne peči, sicer članom Konjeniškega društva Treh dolin Mirna peč.
Med konjeniki smo srečali tudi večkratna udeleženca konjenice Zvonka Križaja - Zokija s Ptuja, sicer drugega princa Ptujskega karnevala. Pohvale organizatorjem so izrekli konjeniki iz Ribnice, Štajerske, Velikih Blok, Loškega Potoka, Mislinje, Šentjerneja, Gorij, Škofje Loke, Grosuplja, Ivančne Gorice, Mirne Peči in Primorske.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje 10.7.2022
OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU ZGORNJE SAVE - 1. SKLOP
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti.
Za več informacij si preberite Politika piškotkov.