Zavod za gozdove Slovenije sporoča, da so minila tri leta od katastrofalnih poplav v Sloveniji, v občini Cerklje pa so bile močne ujme in posledično škoda že prej in potem. Na sanaciji in izboljševanju stanja po teh dogodkih je Občina Cerklje na Gorenjskem opravila ogromno dela in ga še opravlja. Zato vam izrekamo priznanje in zahvalo.
Ujme se dogajajo vse pogosteje, posledice pa so lokalna bivanjska, ekonomska in ekološko škoda. Tako ljudje kot narava smo v stresu ter vedno drugačnih fazah prilagajanja na spremenjeno stanje.
Gozd je osnovni gradnik prostora, gozdarstvo ter predelava in dodelava lesa pa predstavljajo pomemben vir dohodka za številne prebivalce. Po večjih erozijskih dogodkih in poplavah, pa tudi lokalnih neurjih, se med domnevnimi vzroki pogosto omenjajo nestrokovno gospodarjenje z gozdovi, gradnja gozdnih prometnic in sečnja lesa. Takšne trditve praviloma niso podprte s strokovnimi ugotovitvami in pogosto temeljijo na nepoznavanju dejanskega stanja.
Biotehniška fakulteta je po poplavah leta 2023 opravila raziskave, ki so potrdile pomembno pozitivno vlogo gozda pri upočasnjevanju površinskega odtoka padavin, večjem izhlapevanju vode, mehanski stabilizaciji tal ter ugodnem vplivu na razvoj tal. Raziskave so pokazale, da se je največ plazov na kmetijskih zemljiščih sprožilo že pri naklonu 22 stopinj, v gozdovih pa šele pri naklonu 34,3 stopinje. Če se v primerljivih razmerah, na primer pri naklonu 30 stopinj, zemeljski plaz na kmetijskih zemljiščih sproži v kar 86 % primerov, se to v gozdu zgodi le v 25 % primerov.
Kar zadeva gozdne prometnice, je bila raziskava opravljena na delu porečja Kamniške Bistrice, kjer so terenske razmere zelo podobne razmeram v grapah pod Krvavcem. Med 474 evidentiranimi plazovi oziroma usadi, sproženimi v gozdu, jih je bilo le 7 % ob gozdnih vlakah, pri čemer je delež primerov, kjer bi bile vlake dejanski vzrok za sprožitev plazu, še bistveno manjši, merjen v promilih. Gozdne prometnice imajo poleg tega pomembno varovalno funkcijo, saj prestrezajo kotaleči se material, omogočajo aktivno gospodarjenje z gozdovi, varnejše delo izvajalcev in dostope do hudourniških grap.
Čeprav gozd pomembno zmanjšuje verjetnost hudourniških in erozijskih procesov, to ne pomeni, da se ti v gozdnem prostoru ne morejo pojavljati. Ob izjemnih vremenskih dogodkih so zato potrebni tudi dodatni tehnični ukrepi. Zelo pomembno: vodarji večinoma pri gradnji objektov uporabljajo napačne vrste lesa (večinoma bor) - za trajnejše protierozijske objekte so primerni les kostanja, macesna, robinje in hrasta.
Veljavna zakonodaja prepoveduje odlaganje gozdnih lesnih sortimentov in sečnih ostankov v struge potokov in hudournikov. Prav tako jih ni dovoljeno odlagati v jarke, na pasišča prostoživečih živali, v kale oziroma kaluže, ob vodne izvire ali na gozdne prometnice.
Zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije na to dosledno opozarjamo lastnike gozdov in izvajalce del ter jih redno seznanjamo z obveznostjo, da lesa in sečnih ostankov ne skladiščijo v vodotokih ali njihovi neposredni bližini ter da z njimi ne zasipavajo jarkov. V primerih, da lastnik/izvajalec kljub opozorilu ne odstrani sečnih ostankov oziroma lesa iz območja ob vodotokih, se o tem obvesti gozdarsko inšpekcijo.
Dokazano je tudi, da bi se ob tako izjemnih dogodkih, kot so bile poplave leta 2023, plavje sproščalo tudi v gozdovih, prepuščenih povsem naravnemu razvoju. Gre za naravni proces, saj se odmrli les in rastlinski ostanki kopičijo v grapah in dolinah, vodotoki pa jih ob visokih vodah prenašajo dolvodno. Les se v procesu razgradnje na koncu spremeni v rodovitno zemljo. Predvsem pa predstavlja pomemben del v biodiverziteti.
Primer je gozdni rezervat Zminec v Poljanski dolini, kjer je gozd že več desetletij prepuščen naravnemu razvoju. Grapa je polna starega in novega plavja, tako organskega kot anorganskega. Vendar gre tu za manjša območja, konkreten gozdni rezervat je velik 43 ha. Za območja, ki vplivajo na bivanje ljudi, pasivno varstvo ni rešitev. Potreben je aktiven, premišljen in sonaraven pristop pri urejanju erozijskih območij.
Posledice poplav leta 2023 so še vedno dobro znane. Voda je na številnih mestih prestopila struge za več deset metrov in odnašala vse, kar se ji je znašlo na poti, tudi les. Vendar na podlagi tega ni mogoče sklepati, da sta gospodarjenje z gozdovi ali les glavni vzrok za posledice poplav. Takšna posplošena trditev je krivična do lastnikov gozdov, izvajalcev del, zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije in predvsem do samega gozda.
Gozd je namreč eden najpomembnejših naravnih blažilcev podnebnih sprememb. Poleg številnih ekosistemskih funkcij pomembno zmanjšuje erozijske procese, zadržuje vodo v prostoru ter v lesu in lesnih izdelkih dolgoročno skladišči velike količine ogljika.
V Zavodu za gozdove Slovenije si želimo, da razprava o poplavni varnosti temelji na preverljivih strokovnih dejstvih in raziskavah, saj le tako lahko skupaj oblikujemo učinkovite rešitve za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Zato menimo, da ni strokovno utemeljeno predstavljati gospodarjenja z gozdovi kot enega glavnih povzročiteljev posledic izjemnih poplavnih dogodkov. Prav pa je, da vseskozi opozarjamo na možne posledice skladiščenja česarkoli ob vodotokih, kjer se da popravljamo napačno umeščanje objektov v preteklosti ter premišljeno umeščamo nove objekte in infrastrukturo v prostor.
