Ravnanje voznikov na krožnih križiščih

Uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji je očitna. Z vidika prometne varnosti so zelo dobrodošla, saj predstavljajo učinkovit ukrep umirjanja hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij s strani motornih vozil.V raziskavah se ugotavlja, da se je tam, kjer je so bila ''klasična'' nivojska križišča preurejena v krožna, v nekaterih primerih število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50%, število poškodovanih pa za 75%, ker: so hitrosti vozil manjše;je število TMT (točk možnega trčenje) manjše;ni možnosti za huda čelna trčenja;so zelo redka pravokotna bočna trčenja.

Število krožnih križišč se povečuje. Številčno izstopajo predvsem majhna in srednje velika krožna križišča. Posledično se vozniki vedno bolj soočamo z vožnjo na krožnih križiščih. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da je krožno križišče, križišče prednostne in neprednostne ceste, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožnih križiščih so: prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem/kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oz. uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo. Za varnejše ravnanje v prometu vam v nadaljevanju predstavljamo posamezne situacije voženj v krožnih križiščih.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa